V tej izdaji

Adler Social Coaching^® novice lahko berete tudi neposredno na spletu

Nasvet: če vam je pisava premajhna, jo lahko povečate s pritiskom tipk CTRL in +. Pisavo lahko zmanjšate s pritiskom tipk CTRL in -.

AKTUALNO - Termini izobraževanj

Novice ta mesec začenjamo s povabilom na bližajoče se turnuse programov Adler Social Coaching^®. V začetku septembra se prične prvi jesenski turnus programa TOOLS for BEST^®, na katerega vabimo vse odrasle, ki želijo trajno povečati svojo produktivnost in razviti sposobnost samomotiviranja za doseganje poslovnih in zasebnih ciljev.

1. Jesenski turnus 2010 se začne 8. septembra 2010 in traja do 12. januarja 2011. Več informacij o turnusu: Termini delavnic 1. jesenskega turnusa 2010.
2. Jesenski turnus 2010 se začne 3. novembra 2010 in traja do 9. marca 2011. Več informacij o turnusu: Termini delavnic 2. jesenskega turnusa 2010.

• Več informacij o programu TOOLS for BEST^®
• Brošura programa TOOLS for BEST^®
• Reference programa TOOLS for BEST^® iz tujine
• Prijavni obrazec

Za več informacij v z vezi s programi in turnusi nam pišite.

28. septembra pa se prične tudi jesenski turnus programa TOOLS for LIFE^®. Program priporočamo vsem študentom in dijakom, ki želijo v novem šolskem letu izboljšati svoj učni uspeh, osvojiti več motivacije za študij in izboljšati svoje komunikacijske sposobnosti pri navezovanju stikov in iskanju prve zaposlitve. Udeležbo priporočamo tudi staršem dojenčkov in osnovnošolskih otrok. Program TOOLS for LIFE^® namreč vsebuje pomembna sporočila, ki jih lahko starši tekom vzgoje prenašajo na svoje otroke in tako že zgodaj razvijajo njihovo čustveno in socialno inteligenco.

1. Jesenski turnus 2010 se začne 28. septembra 2010 in traja do 1. februarja 2011. Več informacij o turnusu: Termini delavnic jesenskega turnusa 2010.

• Več informacij o programu TOOLS for LIFE^®
• Brošura programa TOOLS for LIFE^®
• Reference programa TOOLS for LIFE^® iz tujine
• Prijavni obrazec

Za več informacij v z vezi s programi in turnusi nam pišite.

Ta mesec se izteka tudi posebno promocijsko obdobje, v katerem se je mogoče turnusov programov Adler Social Coaching udeležiti po občutno nižji ceni. Vsi, tisti, ki se boste na kateregakoli izmed razpisanih turnusov prijavili najkasneje do 27.8.2010, se boste lahko izbranega turnusa udeležili po posebni promocijski ceni. Cene udeležbe na turnusih so:

Nazaj na kazalo

Za prijavo na izobraževanja natisnite in izpolnite prijavni obrazec in ga pošljite po elektronski pošti na institut.sled@asc12.com ali po faksu na številko 0599 44 501.

Čustvena in socialna inteligenca pri postavljanju ciljev

Statistika pravi, da se pri večini ljudeh dvakrat letno pojavi večje posvečanje pozornosti in razmišljanju o sebi in svoji prihodnosti. Obe letni obdobji sta koledarsko značilni. Prvo je seveda novo leto, ko nastajajo novoletne obljube, drugo obdobje pa je letni dopust, kjer se poleg počitka in preživljanja časa z najdražjimi tudi psihično distanciramo od svojega vsakdanjega življenja, pogledamo nanj bolj objektivno in na ta način lažje opazimo priložnosti za izboljšave. Najpogostejši rezultat obeh dveh obdobij je seznam ciljev (zamišljen ali konkretno zapisan) in z njim povezana osebna odgovornost do nas samih, da jih izpolnimo. Te odgovornosti ni za jemati kar tako, saj neizpolnjeni cilji prinašajo razočaranje in negativno podobo o sebi ali drugih. Mislimo na primer, da smo nesposobni ali da so nam izpolnitev cilja preprečili drugi, s tem pa do sebe ali drugih gojimo negativen odnos. Gojenje negativnih odnosov je povsem nepotrebno, saj razlog za neizpolnitev cilja skoraj gotovo ne tiči v naši nesposobnosti ali zlobnih naklepih naših bližnjih, pač pa v tem, da preprosto nismo uspeli vzdrževati zadosten nivo motivacije, s katerim bi premagovali trud na poti do cilja. Po drugi strani pa nam kdaj tudi izpolnjeni cilji ne prinesejo pričakovanega zadovoljstva. V slednjem primeru smo se očitno ušteli v pričakovanju, kaj nam bo izpolnitev zadanega cilja prinesla. Tako motivacija kot sposobnost pravilno oceniti, kaj nam bo izpolnitev zadanega cilja prinesla, sta tesno povezana s socialnimi kompetencami, natančneje s čustveno in socialno inteligenco.

Ljudje z dobro razvitimi socialnimi kompetencami razlikujejo med željami in cilji. Želje razumejo kot neskončen vir idej in usmeritev za svoje prihodnje delovanje. Z drugimi besedami: želje so kandidati za cilje, medtem ko je cilj pazljivo izbrana želja, ki je opredeljena po naslednjih kriterijih:

• na kateri datum se mi zdi realno, da bo moj cilj izpolnjen?
• kako točno bom vedel, da je moj cilj izpolnjen?
• vizualizacija cilja: kje sem, kaj vidim, kaj slišim, kaj občutim, kaj voham in kaj okušam v trenutku, ko dosegam svoj cilj?
• ali verjamem, da je moj cilj zame realno izpolnjiv?

Za lažje razumevanje pomembnosti navedenih kriterijev si oglejmo naslednji primer. Zamislimo si osebo, ki ji je cilj vseliti se v veliko družinsko hišo z velikim in bazenom. Odloči se, da bo za to razvijala svojo kariero, živela skromno, varčevala naslednjih 15 let in se tako vanjo vselila najkasneje 31.12.2025. Oseba točno ve, kako bo hiša izgledala, v kakšnem okolju bo stala, kakšna bo razporeditev prostorov, kako bo opremljena in kako bo v njej živeti. Točno ve tudi, da bo zares zadovoljna le, ko bo imela točno to in ne nečesa drugega. Ocenjuje tudi, da s svojo plačo in načinom življenja v naslednjih 15 letih lahko privarčuje dovolj denarja za polog kredita.

Oseba v našem primeru je dosledno sledila zgoraj navedenim kriterijem in si zastavila cilj na način, ki ga priporočajo vse priznane šole coachinga. Sedaj je na tej osebi, da cilj izpolni. Naslednjih 15 let jo čaka disciplinirano in skromno življenje. To pa ni slišati preveč prijetno, kajne? Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji je možno, da bo oseba iz našega primera to zdržala?

Skrivnost je v uporabi čustvene in socialne inteligence za usmerjanje svoje motivacije. Svoje cilje lahko izpolnite samo v primeru, da želja zares izhaja iz vas samih, da trdno verjamete, da vam bo izpolnitev cilja prinesla globoko osebno zadovoljstvo in takšnega zadovoljstva ni mogoče doseči na noben drug način. Dobro je tudi, da ste si občutek, ki ga boste doživeli, ko boste dosegli svoj cilj, znate predstavljati in da o tem razmišljate kolikor se le da pogosto. V kolikor teh prepričanj o svojem cilju nimamo, je zelo malo verjetno, da bomo uspeli dovolj časa vzdrževati motivacijo in delati v smeri doseganja cilja. Zato je svoj cilj poleg zgoraj navedenih vprašanj smiselno preveriti še po naslednjih treh kriterijih:

• kakšne materialne prednosti in kakšne materialne obveznosti bom imel po izpolnjenem cilju? Mi je to v redu?
• kako se bom počutil in kaj bom mislil o sebi, ko bom izpolnil svoj cilj? Mi je to v redu?
• kaj bodo o meni mislili drugi, ko bom izpolnil svoj cilj? Mi je to v redu?

Prvi kriterij se nanaša na osnovno socialno varnost ki je še posebej pomembna pri materialnih ciljih: bivališče, prevozno sredstvo, blagovne znamke, kraji preživljanja prostega časa, hobiji... Izpolnitev vsakega cilja v naše življenje vnaša spremembo, ki se pozna tudi v finančnih koristih in obveznostih. V kolikor ta vidik zanemarjamo se nam lahko zgodi, da cilj sicer izpolnimo, nismo pa sposobni kriti nastalih rednih stroškov. Takšne zgodbe se končajo z izgubo dobrine ali celo bankrotom, ne eno ne drugo pa zagotovo nista prijetni in tudi nista bili del pričakovanega učinka zastavljenega cilja. Kar predstavljajte si osebo iz našega primera, ki bi se uspešno vselila v svojo sanjsko hišo, nato pa ugotovila, da tekoči stroški življenja v njej presegajo njene finančne zmožnosti. Oseba bi morala to hišo prodati in se preseliti v skromnejšo, ostal pa bi ji grenak prikous, da se je 15 let odrekala in kljub temu še kar ni dosegla svojega cilja.

Drugi in tretji kriterij sta povezana s čustveno in socialno vrednostjo cilja. Ljudje smo namreč kompleksne socialne osebnosti in na naš način razmišljanja vpliva naša celotna osebna zgodovina. Želje in cilji so povezani s tem, kaj verjamemo, da nam bo izpolnitev želje oz. cilja prinesla. Možno je namreč, da se v tem tudi motimo, zato je pri zastavljanju cilja veliko odvisno od naše sposobnosti čim bolj realno presoditi, kakšne emocionalne in socialne prednosti nam bo izpolnitev cilja prinesla. Še posebej je pomembno ugotoviti, katere vrednote naslavlja naš cilj. V kolikor so osebi iz našega primera vrednote družina, varno okolje in preživljanje časa doma, mu bo njegova sanjska hiša vse to omogočila, mu odprla nove življenjske zmožnosti in prinesla trajno osebno zadovoljstvo. V kolikor pa je tej osebi vrednota, da drugi o njej mislijo, da je premožna, pa bo zadovoljstvo ob vselitvi v sanjsko hišo mnogo bolj kratkotrajno. Okolica bo na začetku osebi resda priznala dejanje, značilno za premožne ljudi, sčasoma pa se bo na to navadila, priznanj ne bo več in naša oseba bo nujno potrebovala nov cilj, s katero bo še naprej dokazovala svojo premožnost.

Ljudje z razvitimi socialnimi kompetencami imajo dobro razvit emocionalni in socialni čut in se osredotočajo na tiste cilje, katerih izpolnitev jim prinaša dolgoročne ali celo trajne koristi. Samo na ta način namreč naraščajo naše premoženje, emocionalna stabilnost in socialna varnost, te tri stvari pa širijo možnosti našega delovanja in nam omogočajo kvalitetnejše življenje. Zato je postavljanje in doseganje ciljev ena najpomembnejših življenjskih veščin. Če boste pozorno sledili zgoraj navedenim priporočilom, boste na pravi poti. Veščine lahko razvijate sami, lahko pa se udeležite tudi katerega izmed bližajočih se turnusov Adler Social Coaching in spoznate še več skrivnosti za uspeh in srečo v življenju.

mag. Blaž Suhač
certificirani licencirani trener Adler Social Coaching^®
vodja Adler Social Coaching^® - Licenciranega inštituta SLED

Nazaj na kazalo

Razvoj socialnih kompetenc dijakov

V preteklem šolskem letu sem imela na eni od ljubljanskih gimnazij krožek socialnih kompetenc. Iz svojih izkušenj kot profesorica namreč dobro vem, da srednješolci občutijo mnoge psihične pritiske: šolski uspeh, navezovanje stikov, prvi koraki v intimnost in osamosvajanje od staršev. Njihova samopodoba in življenjska pot je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešni so v tem obdobju. Dejstvo pa je, da večina mladih v tem obdobju ne dosega želenega učnega uspeha, se s težavo integrira v želen socialni krog, doživlja mnogo zavrnitev pri iskanju prvih partnerjev in je večino časa v konfliktu s starši. Zato imajo ti mladi slabo odskočno desko v prihodnost. Namen mojega krožka socialnih kompetenc je bila odpreti teme čustvene in socialne inteligence in v mladih ponovno vzpostaviti način razmišljanja, da so svobodni in da lahko dosežejo vse kar želijo, če le znajo ohraniti pozitiven odnos do sebe in drugih ter na svojih ciljih brezkompromisno delati.

Vsebino in metodo dela sem predstavila vsem dijakom tretjih letnikov in odziv je bil zelo dober. Kar 80% dijakov je izrazilo pripravljenost za udeležbo, če bi le za to imeli čas. Krožek je namreč potekal v popoldanskem času in marsikdo se ga zaradi drugih (predvsem šolskih) obveznosti ni upal udeležiti. Kljub temu se je izoblikovala skupina dijakov, primerno velika za skupinsko delo in tudi individualne stike z mano. Program je potekal v obliki šestih dvo-urnih delavnic, ter individualnih pogovorov s tistimi dijaki, ki so to želeli. Vsebina delavnic je bila naslednja:

1. delavnica: sanjska. Kaj si želim v življenju? Sedaj? V prihodnosti?
2. delavnica: realna. Kdo sem v resnici? Kakšen sem? Kakšne so moje navade, vrednote, prepričanja?
3. delavnica: ciljna. Kakšni so moji cilji? Kaj mi bo doseženi cilj prinesel?
4. delavnica: logistična. Katera pot je zame sprejemljiva? Kakšne ovire pričakujem?
5. delavnica: akcijska. Kako izkoristiti lastne potenciale, ki jih že imam? Kaj je tisto, kar še potrebujem? Kako delovati?
6. delavnica: sklepna. Kaj sem pridobil? Česa sem se naučil? Kako mi nova spoznanja pomagajo v vsakdanjem življenju?

Dijaki so si na delavnicah odgovarjali na zastavljena izhodiščna vprašanja. Zanimivo je bilo spoznanje, da imata lahko dva posameznika popolnoma enak cilj, pa se v načinu, kako si izoblikujeta pod do njega, pojavi velika razlika. To spoznanje je koristno za starše in mentorje mladih, saj očitno ne smemo prehitro obsojati, ko vidimo, da je naš varovanec začeli delovati v smeri svojega cilja na način, ki se nam osebno ne zdi najboljši. Mladim moramo pustiti svobodo, da sami izberejo pot, ki se jim zdi najboljša, saj je za to pot najbolj verjetno, da bodo na njej vztrajali dovolj časa. Kot starši ali kot mentorji jim lahko pomagamo s tem, da s pogovorom preverjamo, kako samozavestni so v svojem cilju, kje vidijo prepreke in ali se dovolj dobro zavedajo truda, potrebnega za dosego cilja. Samo s takšnim razumevanjem lahko mladim dopustimo njihovo lastno odgovornost za doseganje svojega cilja.

Na krožku sem spoznala tudi, da mladi na splošno s postavljanjem ciljev nimajo posebnih težav. Znali so jih dobro opisati, argumentirati, predstaviti; zaznati dobre občutke, ko bo cilj dosežen. Tega sem bila zelo vesela, saj sem dobila potrditev, da je naša mlada generacija ambiciozna, da razmišlja o prihodnosti in da ji še zdaleč ni vseeno, kako bo potekala njihova življenjska pot. Ugotovila sem tudi, da so bili moji mladi sposobni objektivne samokritičnosti. Znali so zelo dobro oceniti svojo trenutno situacijo mladi niso. Potrebno je bilo le nekaj usmerjanja, da niso svoje osebnosti povezovali le s svojim šolskim uspehom. Mnogi so na začetku namreč mislili, da če imajo slab uspeh v šoli, so s tem tudi slabi ljudje brez vrednosti, ki nimajo pravice biti ponosni nase in sanjati o prihodnosti.

Prve težave so se pojavile na peti, akcijski delavnici, ko je bil vsak posameznik postavljen pred dejstvo začeti stopati nasproti svojim ciljem. Ta delavnica je bila ključna, saj smo od sanjarjenja v mislih prešli k konkretnim dejanjem. Mladi so hitro ugotovili, da bodo za doseganje svojega cilja najprej morali spremeniti nekatere svoje navade. Dijak, ki v šoli ni uspešen, pa vseeno svoj način razmišljanja in delovanja ponavlja iz dneva v dan in iz leta v leto, pač ne bo izboljšal svojega uspeha. Vztrajajoč pri "svojem prav" (ki pogosto deluje iz nezavednega) bo le kopičil slabe občutke, jih nalagal v podzavest počasi stopnjeval njihovo težo. To bo z leti vedno slabše vplivalo na njegovo samopodobo, odnose z drugimi in posledično na motivacijo, da bi kaj spremenil. Takšni mladi so žal na dobri poti, da v življenju dosežejo le malo takšnega, na kar so lahko zares ponosni, večino časa pa preživijo v negativnih vzorcih razmišljanja in živijo manj kvalitetno, kot bi lahko.

Pogosto slišim od starejših, da mladi gledajo samo na svojo kariero, nimajo smisla za skupnost, ne upoštevajo ničesar, kar njim ne prinaša vrednosti... Poslušam misli o današnji družbi kot družbi, ki izgublja vrednote, ki razbija družino in ki je dopustila razvoj šolskega sistema v uradništvo in uniformizacijo. Poslušam pritožbe iz delovnih kolektivov, kako vsak misli samo nase in ne želi sodelovati in pomagati. Dijaki, ki so se udeležili mojega krožka so mi dokazali, da ni vse tako. Srčno upam, da bodo uspeli ponotranjiti spoznanja delavnic in uspeli vzdrževati dovolj visoko stopnjo motivacije in mentalni moči za dosego svojih najvišjih ciljev. V kolikor so spoznali, da je svet okrog nas pač takšen kakršen je in da to še zdaleč ni dovolj dober izgovor, zakaj bi se prenehali truditi in slediti svojim ciljem, sem prepričana, da bodo dosegli vse, česar s želijo. Vsem se iz srca zahvaljujem za udeležbo. Tiste mlade, ki se krožka niso udeležili, pa želijo doživeti podobno izkušnjo, vljudno vabim na bližajoči se turnus TOOLS for LIFE^®, ki je trenutno v Evropi najbolj priznan program za razvoj socialnih kompetenc.

prof. Slava Suhač
certificirana licencirana trenerka Adler Social Coaching^®

Nazaj na kazalo

Novice pripravlja: Adler Social Coaching^® Slovenija - Licencirani inštitut SLED.
V Ljubljani, 12. avgusta 2010

Če ne želite več prejemati novic Adler Social Coaching^®, kliknite na to povezavo. Ustvarilo se bo že izpolnjeno e-mail sporočilo Če se želite odjaviti z več e-mail naslovov, jih navedite v ustvarjenem sporočilu.

Avtorske in sorodne pravice za vsebino, oblikovanje in programsko kodo spletne predstavitve ter za gradivo, ki je bilo uporabljeno pri pripravi vsebine in pri izdelavi spletne predstavitve so zaščitene v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21-958/1995).